nedelja, 18. december 2011
torek, 13. december 2011
Drobtinice velikega človeka
Colorado Springs
Tesla v svojem laboratoriju v Coloradu Springsu, leta 1899. Sliko je poslal Crookesu v Anglijo leta 1901. Umetne strele so dolge do 7 m.
Tesla se je leta 1899 odločil, da se bo preselil in začel raziskovati v Colorado Springsu v Koloradu, kjer bo imel prostor za svoje poskuse z visokimi napetostmi in frekvencami. Ob prihodu je povedal novinarjem, da bo opravljal poskuse z brezžično telegrafijo in da se je namenil pošiljati signale s Pikes Peaka v Pariz. V njegovem dnevniku so razlage njegovih poskusov v zvezi z ionosfero in zemeljskimi tokovi prek prečnega in vzdolžnega valovanja.[12] V svojem laboratoriju je Tesla dokazal, da je Zemlja prevodnik in proizvajal umetne strele (z napetostmi milijon voltov in dolžinami do 43 m).[13] Tesla je raziskal tudi elektriko ozračja in prek svojih sprejemnikov opazoval signale strel. Reprodukcije Teslovih sprejemnikov in krogov s kohererji kažejo nepredvidljivo stopnjo zapletenosti (porazdeljeni spiralni resonator z visokim faktorjem kvalitete, radijsko-frekvenčna povratna zanka, tokokrogi z grobimi pojavi interference radijskih valov in obnavljalne tehnike).[14] Tesla je navedel, da je v tem času opazoval stoječe valovanje.[15] V laboratoriju v Colorado Springsu je »sprejel« signale, za katere je verjel, da so radijski valovi nezemljanov. Njegovih napovedi in podatkov v zvezi s tem znanstvena srenja ni sprejela. Opozoril je na meritve ponavljajočih signalov s svojim sprejemnikom, ki so se zelo razlikovali od signalov neviht in zemeljskega šuma. Še posebej se je kasneje spominjal, da so se signali pojavljali v skupinah po en, dva, tri in štiri udarce skupaj. Kasneje je poskušal poslati signale na Mars. Corum in Corum sta leta 1996 objavila analizo signalov iz Jupitrovega plazemskega obroča, ki kaže, da je poleti 1899, ko je tam poskuse izvajal Tesla, obstajala povezava med njegovo marsovsko signalno napravo in zastojem signalov z Jupitra .[16][17] Nekateri so domnevali, da je morda Tesla ujel signale s pulzarjev, kar bi bilo 68 let pred Hewishem, Bell Burnellovo in Ryleom.
Tesla je odšel iz Colorado Springsa 7. januarja 1900. Laboratorij so podrli in opremo zaradi dolgov prodali. S koloradskimi poskusi je bil Tesla pripravljen za svoj nov projekt, uvedbo naprave za brezžični prenos energije, ki je postala znana kot Wardenclyffski stolp. Za povečanje jakosti električnih nihanj je prejel patent #685.012. Klasifikacijski sistem Ameriškega patentnega urada (PTO) trenutno uvršča ta patent v osnovni razred 178/43 (»telegrafija/prostorska indukcija«), čeprav ga vsebujejo tudi drugi uporabni razredi kot je 505/825 (»naprave povezane z nizkotemperaturno superprevodnostjo«).
Tesla v svojem laboratoriju v Coloradu Springsu, leta 1899. Sliko je poslal Crookesu v Anglijo leta 1901. Umetne strele so dolge do 7 m.
Tesla se je leta 1899 odločil, da se bo preselil in začel raziskovati v Colorado Springsu v Koloradu, kjer bo imel prostor za svoje poskuse z visokimi napetostmi in frekvencami. Ob prihodu je povedal novinarjem, da bo opravljal poskuse z brezžično telegrafijo in da se je namenil pošiljati signale s Pikes Peaka v Pariz. V njegovem dnevniku so razlage njegovih poskusov v zvezi z ionosfero in zemeljskimi tokovi prek prečnega in vzdolžnega valovanja.[12] V svojem laboratoriju je Tesla dokazal, da je Zemlja prevodnik in proizvajal umetne strele (z napetostmi milijon voltov in dolžinami do 43 m).[13] Tesla je raziskal tudi elektriko ozračja in prek svojih sprejemnikov opazoval signale strel. Reprodukcije Teslovih sprejemnikov in krogov s kohererji kažejo nepredvidljivo stopnjo zapletenosti (porazdeljeni spiralni resonator z visokim faktorjem kvalitete, radijsko-frekvenčna povratna zanka, tokokrogi z grobimi pojavi interference radijskih valov in obnavljalne tehnike).[14] Tesla je navedel, da je v tem času opazoval stoječe valovanje.[15] V laboratoriju v Colorado Springsu je »sprejel« signale, za katere je verjel, da so radijski valovi nezemljanov. Njegovih napovedi in podatkov v zvezi s tem znanstvena srenja ni sprejela. Opozoril je na meritve ponavljajočih signalov s svojim sprejemnikom, ki so se zelo razlikovali od signalov neviht in zemeljskega šuma. Še posebej se je kasneje spominjal, da so se signali pojavljali v skupinah po en, dva, tri in štiri udarce skupaj. Kasneje je poskušal poslati signale na Mars. Corum in Corum sta leta 1996 objavila analizo signalov iz Jupitrovega plazemskega obroča, ki kaže, da je poleti 1899, ko je tam poskuse izvajal Tesla, obstajala povezava med njegovo marsovsko signalno napravo in zastojem signalov z Jupitra .[16][17] Nekateri so domnevali, da je morda Tesla ujel signale s pulzarjev, kar bi bilo 68 let pred Hewishem, Bell Burnellovo in Ryleom.
Tesla je odšel iz Colorado Springsa 7. januarja 1900. Laboratorij so podrli in opremo zaradi dolgov prodali. S koloradskimi poskusi je bil Tesla pripravljen za svoj nov projekt, uvedbo naprave za brezžični prenos energije, ki je postala znana kot Wardenclyffski stolp. Za povečanje jakosti električnih nihanj je prejel patent #685.012. Klasifikacijski sistem Ameriškega patentnega urada (PTO) trenutno uvršča ta patent v osnovni razred 178/43 (»telegrafija/prostorska indukcija«), čeprav ga vsebujejo tudi drugi uporabni razredi kot je 505/825 (»naprave povezane z nizkotemperaturno superprevodnostjo«).
sreda, 7. december 2011
Tujec in zdravo življenje.
eden izmed tujcev v nasem zivljenju je tudi prenosni telefon
Prenosni telefon (tudi mobilni telefon, mobitel, mobilec ali mobilnik) je elektronska telekomunikacijska naprava z osnovnimi zmožnostmi, enakimi običajnemu stacionarnemu telefonu, poleg tega pa je popolnoma prenosna in ne potrebuje žične povezave s telefonskim omrežjem. Večina sodobnih prenosnih telefonov se v omrežje povezuje z oddajanjem (in sprejemanjem) radijskih valov. Prenosni telefon komunicira prek omrežja baznih postaj, ki so povezane z običajnim telefonskim sistemom.
Poleg zvočnega pogovora, osnovne funkcije telefona, prenosni telefoni podpirajo tudi številne dodatne storitve, kot so video klic, SMS za pošiljanje kratkih besedilnih sporočil, paketni prenos podatkov za dostop do interneta in MMS za sprejemanje in pošiljanje fotografij in videa. Nekateri sodobni telefoni so zmožni opravljati naloge, za katere so bile do nedavnega potrebne posebne naprave. Z njimi lahko, denimo, predvajamo glasbene posnetke, poslušamo radio, fotografiramo, ...
Nekateri izmed največjih svetovnih proizvajalcev prenosnih telefonov so: Alcatel, Audiovox, Kyocera, LG, Motorola, Nokia, Panasonic , Philips, Sagem, Samsung, Sanyo, Siemens, SK Teletech, in Sony Ericsson.
Obstajajo tudi specializirani komunikacijski sistemu, sorodni prenosnim telefonom, kot so satelitski telefoni in ti. Professional Mobile Radio. Prenosni telefoni se prav tako ločijo od brezvrvičnih telefonov, ki v splošnem delujejo le znotraj omejenega dosega določene bazne postaje.
Prenosni telefoni so postali neločljiv del sodobne družbe. Posebno med mladimi se je razširil poseben, skrajšan način pisanja SMS sporočil, oblika, barva in melodija zvonenja pa pogosto lahko povedo marsikaj o imetniku nekega telefona.
Vidnejši slovenski ponudniki mobilne telefonije:
Prenosni telefon (tudi mobilni telefon, mobitel, mobilec ali mobilnik) je elektronska telekomunikacijska naprava z osnovnimi zmožnostmi, enakimi običajnemu stacionarnemu telefonu, poleg tega pa je popolnoma prenosna in ne potrebuje žične povezave s telefonskim omrežjem. Večina sodobnih prenosnih telefonov se v omrežje povezuje z oddajanjem (in sprejemanjem) radijskih valov. Prenosni telefon komunicira prek omrežja baznih postaj, ki so povezane z običajnim telefonskim sistemom.
Poleg zvočnega pogovora, osnovne funkcije telefona, prenosni telefoni podpirajo tudi številne dodatne storitve, kot so video klic, SMS za pošiljanje kratkih besedilnih sporočil, paketni prenos podatkov za dostop do interneta in MMS za sprejemanje in pošiljanje fotografij in videa. Nekateri sodobni telefoni so zmožni opravljati naloge, za katere so bile do nedavnega potrebne posebne naprave. Z njimi lahko, denimo, predvajamo glasbene posnetke, poslušamo radio, fotografiramo, ...
Nekateri izmed največjih svetovnih proizvajalcev prenosnih telefonov so: Alcatel, Audiovox, Kyocera, LG, Motorola, Nokia, Panasonic , Philips, Sagem, Samsung, Sanyo, Siemens, SK Teletech, in Sony Ericsson.
Obstajajo tudi specializirani komunikacijski sistemu, sorodni prenosnim telefonom, kot so satelitski telefoni in ti. Professional Mobile Radio. Prenosni telefoni se prav tako ločijo od brezvrvičnih telefonov, ki v splošnem delujejo le znotraj omejenega dosega določene bazne postaje.
Prenosni telefoni so postali neločljiv del sodobne družbe. Posebno med mladimi se je razširil poseben, skrajšan način pisanja SMS sporočil, oblika, barva in melodija zvonenja pa pogosto lahko povedo marsikaj o imetniku nekega telefona.
Vidnejši slovenski ponudniki mobilne telefonije:
ponedeljek, 21. november 2011
zdravo ivljenje
Zdravo življenje
Nasveti za zdravo in kvalitetno življenje
Z upoštevanjem nekaj preprostih pravil boste svoje življenje naredili veliko bolj bolj kvalitetno in zdravo tudi po tridestem letu: več gibanja, manj obilna hrana, uživanje vitaminov in mineralov, manj stresa in več počitka so enostavne stvari, ki delajo za vaše zdravje.
Zdravo življenje po tridesetem letu
Pravijo, da sta telesna in duševna zmogljivost najvišji pri petindvajsetih letih in da se ta raven ohranja tja do tridesetih. potem pa gre navzdol, vsako leto za 1,5 odstotka. V desetih letih se zniža za 15 odstotkov. Nikar ne vrjemite. Pri sedemdesetih ste lahko še vedno duševno tako čili in telesno vitalni kot petindvajsetletnik. S pomočjo enostavnih pravil lahko veliko lažje ohranjate zdravje, vitalnost in moč - skratka živite bolj zdravo življenje.
Redno gibanje in telovadba
Stres spodbuja izločanje hormonov adrenalina in kortizola. Če smo nenehno pod stresom, telo izloča preveč omenjenih hormonov, zato celice zadržujejo maščobo, ne glede na to, kako strogo dieto imamo. Vsak dan si privoščimo 20 minut sproščanja. Poskusimo lahko z jogo, se odpravimo na sprehod ali se potopimo v penečo kopel.
Z redno vadbo do večjega metabolizma
Redna vadba za krepitev moči lahko poveča stopnjo metabolizma pri mirovanju (to pomeni porabo kalorij, ko nič ne delamo) s 6,8 odstotka na 7,8 odstotka. To pomeni, da povprečno velika ženska, ki krepi svoje mišice z dvigovanjem uteži, pokuri 100 kalorij več na dan. Da spodbudimo presnovo, je dovolj že 15 minut vadbe za krepitev moči na teden. Pa brez skrbi, na ta način ne bomo postali mišičasti, le okrepili bomo mišice na rokah in nogah. Vadimo lahko doma, pomagamo pa si lahko tudi s plastenkami z vodo.
TUDI JAZ ZIVIM ZDRAVO
Nasveti za zdravo in kvalitetno življenje
Z upoštevanjem nekaj preprostih pravil boste svoje življenje naredili veliko bolj bolj kvalitetno in zdravo tudi po tridestem letu: več gibanja, manj obilna hrana, uživanje vitaminov in mineralov, manj stresa in več počitka so enostavne stvari, ki delajo za vaše zdravje.
Zdravo življenje po tridesetem letu
Pravijo, da sta telesna in duševna zmogljivost najvišji pri petindvajsetih letih in da se ta raven ohranja tja do tridesetih. potem pa gre navzdol, vsako leto za 1,5 odstotka. V desetih letih se zniža za 15 odstotkov. Nikar ne vrjemite. Pri sedemdesetih ste lahko še vedno duševno tako čili in telesno vitalni kot petindvajsetletnik. S pomočjo enostavnih pravil lahko veliko lažje ohranjate zdravje, vitalnost in moč - skratka živite bolj zdravo življenje.
Redno gibanje in telovadba
Stres spodbuja izločanje hormonov adrenalina in kortizola. Če smo nenehno pod stresom, telo izloča preveč omenjenih hormonov, zato celice zadržujejo maščobo, ne glede na to, kako strogo dieto imamo. Vsak dan si privoščimo 20 minut sproščanja. Poskusimo lahko z jogo, se odpravimo na sprehod ali se potopimo v penečo kopel.
Z redno vadbo do večjega metabolizma
Redna vadba za krepitev moči lahko poveča stopnjo metabolizma pri mirovanju (to pomeni porabo kalorij, ko nič ne delamo) s 6,8 odstotka na 7,8 odstotka. To pomeni, da povprečno velika ženska, ki krepi svoje mišice z dvigovanjem uteži, pokuri 100 kalorij več na dan. Da spodbudimo presnovo, je dovolj že 15 minut vadbe za krepitev moči na teden. Pa brez skrbi, na ta način ne bomo postali mišičasti, le okrepili bomo mišice na rokah in nogah. Vadimo lahko doma, pomagamo pa si lahko tudi s plastenkami z vodo.
TUDI JAZ ZIVIM ZDRAVO
sobota, 29. oktober 2011
robot dve (naredu sam!!!!!)
The robot is a machine controlled by computer and can be programmed independently to perform a specific task. Robots are often used in industry for carrying material or for carrying out repetitive tasks. For example, a robotic arm attached to a work desk, used for dyeing machine parts or assembly of electronic circuits. Other robots are designed to work in hazardous environments humans: for example deaktiviranju or bombs or space exploration. depths of the sea. Some robots are equipped with sensors, such as touch or light, and are programmed to be based on data taken with them a simple decision.
sreda, 26. oktober 2011
robot (ang)
A robot is a mechanical or virtual intelligent agent that can perform tasks automatically or with guidance, typically by remote control. In practice a robot is usually an electro-mechanical machine that is guided by computer and electronic programming.
Robots can be autonomous, semi-autonomous or remotely controlled. Robots range from humanoids such as ASIMO and TOPIO to Nano robots, Swarm robots, Industrial robots, mobile and servicing robots.
By mimicking a lifelike appearance or automating movements, a robot may convey a sense that it has intent or agency of its own.
Robots can be autonomous, semi-autonomous or remotely controlled. Robots range from humanoids such as ASIMO and TOPIO to Nano robots, Swarm robots, Industrial robots, mobile and servicing robots.
By mimicking a lifelike appearance or automating movements, a robot may convey a sense that it has intent or agency of its own.
A robot is a mechanical or virtual intelligent agent that can perform tasks automatically or with guidance, typically by remote control. In practice a robot is usually an electro-mechanical machine that is guided by computer and electronic programming.
Robots can be autonomous, semi-autonomous or remotely controlled. Robots range from humanoids such as ASIMO and TOPIO to Nano robots, Swarm robots, Industrial robots, mobile and servicing robots.
By mimicking a lifelike appearance or automating movements, a robot may convey a sense that it has intent or agency of its own.
Robots can be autonomous, semi-autonomous or remotely controlled. Robots range from humanoids such as ASIMO and TOPIO to Nano robots, Swarm robots, Industrial robots, mobile and servicing robots.
By mimicking a lifelike appearance or automating movements, a robot may convey a sense that it has intent or agency of its own.
MOBITEL (naloga za MAT)
Prenosni telefon (tudi mobilni telefon, mobitel, mobilec ali mobilnik) je elektronska telekomunikacijska naprava z osnovnimi zmožnostmi, enakimi običajnemu stacionarnemu telefonu, poleg tega pa je popolnoma prenosna in ne potrebuje žične povezave s telefonskim omrežjem. Večina sodobnih prenosnih telefonov se v omrežje povezuje z oddajanjem (in sprejemanjem) radijskih valov. Prenosni telefon komunicira prek omrežja baznih postaj, ki so povezane z običajnim telefonskim sistemom.
Poleg zvočnega pogovora, osnovne funkcije telefona, prenosni telefoni podpirajo tudi številne dodatne storitve, kot so video klic, SMS za pošiljanje kratkih besedilnih sporočil, paketni prenos podatkov za dostop do interneta in MMS za sprejemanje in pošiljanje fotografij in videa. Nekateri sodobni telefoni so zmožni opravljati naloge, za katere so bile do nedavnega potrebne posebne naprave. Z njimi lahko, denimo, predvajamo glasbene posnetke, poslušamo radio, fotografiramo, ...
Nekateri izmed največjih svetovnih proizvajalcev prenosnih telefonov so: Alcatel, Audiovox, Kyocera, LG, Motorola, Nokia, Panasonic , Philips, Sagem, Samsung, Sanyo, Siemens, SK Teletech, in Sony Ericsson.
Obstajajo tudi specializirani komunikacijski sistemu, sorodni prenosnim telefonom, kot so satelitski telefoni in ti. Professional Mobile Radio. Prenosni telefoni se prav tako ločijo od brezvrvičnih telefonov, ki v splošnem delujejo le znotraj omejenega dosega določene bazne postaje.
Prenosni telefoni so postali neločljiv del sodobne družbe. Posebno med mladimi se je razširil poseben, skrajšan način pisanja SMS sporočil, oblika, barva in melodija zvonenja pa pogosto lahko povedo marsikaj o imetniku nekega telefona.
Vidnejši slovenski ponudniki mobilne telefonije:
UMTS
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Universal Mobile Telecommunications System (UMTS) je ena ključnih tehnologij in sestavni del tretje generacije (3G) mobilnih sistemov GSM. Najbolj razširjena je uporaba W-CDMA (Wideband Code Division Multiple Access) kot brezžičnega vmesnika in je evropski odgovor na ITU IMT-2000 zahteve za mobilne sistem tretje generacije. UMTS je večkrat promovirana kot 3GSM, kar vključuje oznako značilnosti 3G generacije in standarda GSM. Za standardizacijo skrbi 3GPP (3rd Generation Partnership Project).
[uredi]
Značilnosti
UMTS s pomočjo W-CDMA v teoriji omogoča prenos podatkov s hitrostmi do 14.0 Mbit/s (s HSDPA), vendar v realnih omrežjih uporabniki dosegajo hitrosti do 384 kbit/s za R99 mobilne terminale in do 3.6 Mbit/s za HSDPA mobilne terminale pri prenosu podatkov k uporabniku. Kar je še zmeraj bistveno več kot 14.4 kbit/s CSD GSM povezavi ali večkratni 14.4 kbit/s kanal pri HSCSD povezavi in predstavlja konkurenco drugim omrežnim tehnologijam, kot so CDMA2000, PHS ali WLAN pri dostopu do Interneta in drugih podatkovnih storitev na mobilnih napravah.
Predhodniki UMTS in 3G tehnologij so mobilni sistemi druge generacije (2G, kot so GSM, IS-95, PDC, PHS in druge 2G tehnologije razvite za različna tržišča. V primeru GSM, vmesni razvojni korak do UMTS predstavlja GPRS, poznan tudi kot 2.5G. GPRS ponuja višje prenosne hitrosti (do 140.8 kbit/s, čeprav so tipične prenosne hitrosti bližje 56 kbit/s) in je paketni prenos podatkov. GPRS se uporablja v mnogih GSM omrežjih. E-GPRS ali EDGE, je naslednja razvojna stopnja GPRS in temelji na sodobnejših kodirnih shemah ter omogoča praktične prenose do 180 kbit/s. EDGE sistemi so poimenovani tudi »2.75G sistemi«.
V letu 2006 je mnogo mobilnih operaterjev že začelo z nadgradnjami omrežij UMTS s tehnologijo HSDPA (High Speed Downlink Packet Access), znano tudi kot 3.5G, ki omogoča hitrosti prenosa do 3.6 Mbit/s v smeri proti uporabniku. Precej pozornosti je posvečene tudi razvoju kakovosti in povečanju hitrosti prenosa od uporabnika proti omrežju s pomočjo HSUPA (High-Speed Uplink Packet Access). 3GPP ki pripravlja in razvija standard, ima v daljšem časovnem obdobju v načrtu povečevanje UMTS hitrosti na 4G hitrosti, do 100 Mbit/s proti uporabniku in do 50 Mbit/s od uporabnika proti omrežju s pomočjo novih tehnologij vmesnikov OFDM.
UMTS podpira mobilne videokonference, čeprav izkušnje iz razvitih trgov, kot je Japonska kažejo, da zanimanje uporabnikov za video telefonijo ni pretirano.
Med drugimi načini uporabe UMTS so zanimivi prenosi večjih količin glasbenih in video vsebin kot tudi TV prenosi v živo.
GSM
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
GSM (kratica za Global System for Mobile communications, izvorno od Groupe Spécial Mobile) je najpopularnejši svetovni standard mobilnih komunikacij.
GSM storitve uporablja preko 2 milijardi ljudi v več kot 212 državah. Razširjenost GSM standarda omogoča enostavno gostovanje uporabnikov v omrežjih različnih operaterjev, kar omogoča uporabo GSM storitev na velikem delu zemeljske krogle. V nasprotju s svojimi predhodniki, uporablja GSM digitalni prenos govora in signalizacije in s tem predstavlja začetek druge generacije mobilnih telefonskih sistemov (2G). Podatkovne komunikacije in storitve pa so vgrajene šele v tretjo generacijo mobilnih telefonskih sistemov (3G), ki se začne s projektom "3rd Generation Partnership Project (3GPP).
Iz uporabniškega stališča so ključne prednosti GSM sistema večja digitalna kakovost zvoka in možnost pošiljanja kratkih sporočil SMS (Short Message Service), kar predstavlja cenovno ugodno alternativo govornemu klicu. Mobilnim operaterjem ponuja GSM enostavno integracijo in uporabo opreme različnh ponudnikov, saj odprti standardi silijo proizvajalce k medsebojni združljivosti. Podobno kot drugi celični standardi, omogoča GSM enostavno izvedbo gostovanja uporabnikov v drugih omrežjih, kar pospešuje uporabo in širitev GSM omrežij po celem svetu.
Kljub razvoju GSM standarda in novim različicam, pa je ohranjena tudi združljivost s prejšnjimi različicami. Na primer, zmožnost paketnega prenosa podatkov je bila dodana v različici '97 s tehnologijo GPRS. Višje hitrosti so bile specificirane s tehnologijo EDGE v različici '99 GSM standarda.
[uredi]
Zgodovina GSM
Razvoj in rast uporabe celičnih telefonov se je začela v zgodnjih osemdesetih letih, predvsem v Evropi. Pomanjkanje tehnoloških standardov je leta 1982 vzpodbudilo European Conference of Postal and Telecommunications Administrations (CEPT) k oblikovanju skupine Groupe Spécial Mobile (GSM) z edino nalogo oblikovanja standarda za mobilno telefonijo, ki bi ga lahko uporabljali po celotnem ozemlju Evrope.
7. septembra 1987 je 15 telekomunikacijskih operaterjev iz 13 držav v Københavnu podpisalo zgodovinsko pogodbo o sodelovanju, ki je bila osnova za razvoj Globalnega sistema za mobilno komunikacijo (GSM) in mobilno industrijo, ki danes omogoča enostavne in kakovostne brezžične pogovore ljudem širom sveta. Omenjena pogodba velja za temelj prvega globalnega mobilnega sistema.
Leta 1989 so naloge in pristojnosti skupine GSM prenesli na European Telecommunications Standards Institute (ETSI), ki je naslednje leto objavil prvo različico GSM specifikacij. Prvo omrežje GSM je v začetku leta 1991 vzpostavilo podjetje Radiolinja na Finskem. Konec leta 1993 se je število naročnikov GSM omrežij 70 operaterjev v 48 državah povzpelo preko milijon uporabnikov.
GPRS
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
General Packet Radio Service (GPRS) je mobilna podatkovna storitev v okviru standarda GSM. GPRS prenos podatkov se običajno obračunava po prenešeni količini, medtem ko se prenos podatkov v klasičnih preklopnih omrežjih (CSD - Circuit Switched Data) obračunava po času vzpostavljene povezave, ne glede na to ali se podatki prenašajo ali pa je povezava neaktivna. GPRS storitev se lahko uporablja kot osnova za storitve kot so WAP, SMS ali MMS, najzanimivejša pa je za mobilni dostop do internet storitev, kot so elektronska pošta ali spletni dostop.
Druga generacija GSM omrežij (2G), ki vsebujejo tudi GPRS storitev, predstavljajo vmesno generacijo in jo označujemo kot "2.5G", torej kot skupek mobilnih tehnologij med drugo in tretjo generacijo GSM mobilnih sistemov. Ponuja osnovne možnosti podatkovne komunikacije, za kar uporablja neuporabljene TDMA kanale. Sprva je bil GPRS namenjen za uporabo v različnih standardih mobilnih omrežij, vendar so le-ti zamrli zaradi prevlade standarda GSM. Tako so danes GSM omrežja edina omrežja, v katerih je uporabljen GPRS, ki je vključen v različico GSM standarda '97 in kasnejše. Sprva je predloge pripravil ETSI (European Telecommunications Standards Institute), kasneje pa je naloge standardizacije prevzel 3GPP (3rd Generation Partnership Project).
[uredi]
Osnove GPRS
Storitev GPRS je drugačna od starejših preklopnih podatkovnih storitev (CSD - Circuit Switched Data), vse pa so vključene v GSM standard. V primeru CSD komunikacije vzpostavljena podatkovna povezava zasede celotno pasovno širino in le-ta ostane namenjena le izmenjavi med dvema terminaloma v celotnem času prenosa. GPRS temelji na paketnem prenosu podatkov, kar pomeni da več uporabnikov ali povezav uporablja iste prenosne poti in si deli pasovno širino glede na potrebe komunikacije. Celotna prosta pasovna širina je vedno na voljo kateremukoli uporabniku, ki v tistem trenutku želi prenašati podatke. S tem se korenito zviša izkoristek omrežja, ko uporabniki le občasno prenašajo večje količine podatkov. Takšen način ali vzorec uporabe je značilen za mnogo mobilnih storitev, vključno z dostopom do internet storitev.
Pri storitvah GPRS se obračunava količina prenešenih podatkov, medtem ko se pri CSD prenosih zaračunava čas vzpostavljen povezave. Tudi način obračunavanja odraža značilnosti zasedanja komunikacijskih poti.
GPRS v osnovi podpira IP, PPP in X.25 povezave. Zadnja se uporablja za rešitve kot so brezžični plačilni terminali, vendar v standardu ni več navedena kot zahteva. X.25 se lahko uporablja tudi preko IP ali celo PPP, vendar je zato potreben usmerjevalnik za pretvorbo ali ustrezna programska oprema v terminalu. V praksi se praviloma uporablja IPV4. PPP podpira malo operaterjev, medtem ko IPV6 še ni dovolj razširjen.
Dodatne informacije lahko dobite na Pogovorni strani tega članka
GPRS
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
General Packet Radio Service (GPRS) je mobilna podatkovna storitev v okviru standarda GSM. GPRS prenos podatkov se običajno obračunava po prenešeni količini, medtem ko se prenos podatkov v klasičnih preklopnih omrežjih (CSD - Circuit Switched Data) obračunava po času vzpostavljene povezave, ne glede na to ali se podatki prenašajo ali pa je povezava neaktivna. GPRS storitev se lahko uporablja kot osnova za storitve kot so WAP, SMS ali MMS, najzanimivejša pa je za mobilni dostop do internet storitev, kot so elektronska pošta ali spletni dostop.
Druga generacija GSM omrežij (2G), ki vsebujejo tudi GPRS storitev, predstavljajo vmesno generacijo in jo označujemo kot "2.5G", torej kot skupek mobilnih tehnologij med drugo in tretjo generacijo GSM mobilnih sistemov. Ponuja osnovne možnosti podatkovne komunikacije, za kar uporablja neuporabljene TDMA kanale. Sprva je bil GPRS namenjen za uporabo v različnih standardih mobilnih omrežij, vendar so le-ti zamrli zaradi prevlade standarda GSM. Tako so danes GSM omrežja edina omrežja, v katerih je uporabljen GPRS, ki je vključen v različico GSM standarda '97 in kasnejše. Sprva je predloge pripravil ETSI (European Telecommunications Standards Institute), kasneje pa je naloge standardizacije prevzel 3GPP (3rd Generation Partnership Project).
[uredi]
Osnove GPRS
Storitev GPRS je drugačna od starejših preklopnih podatkovnih storitev (CSD - Circuit Switched Data), vse pa so vključene v GSM standard. V primeru CSD komunikacije vzpostavljena podatkovna povezava zasede celotno pasovno širino in le-ta ostane namenjena le izmenjavi med dvema terminaloma v celotnem času prenosa. GPRS temelji na paketnem prenosu podatkov, kar pomeni da več uporabnikov ali povezav uporablja iste prenosne poti in si deli pasovno širino glede na potrebe komunikacije. Celotna prosta pasovna širina je vedno na voljo kateremukoli uporabniku, ki v tistem trenutku želi prenašati podatke. S tem se korenito zviša izkoristek omrežja, ko uporabniki le občasno prenašajo večje količine podatkov. Takšen način ali vzorec uporabe je značilen za mnogo mobilnih storitev, vključno z dostopom do internet storitev.
Pri storitvah GPRS se obračunava količina prenešenih podatkov, medtem ko se pri CSD prenosih zaračunava čas vzpostavljen povezave. Tudi način obračunavanja odraža značilnosti zasedanja komunikacijskih poti.
GPRS v osnovi podpira IP, PPP in X.25 povezave. Zadnja se uporablja za rešitve kot so brezžični plačilni terminali, vendar v standardu ni več navedena kot zahteva. X.25 se lahko uporablja tudi preko IP ali celo PPP, vendar je zato potreben usmerjevalnik za pretvorbo ali ustrezna programska oprema v terminalu. V praksi se praviloma uporablja IPV4. PPP podpira malo operaterjev, medtem ko IPV6 še ni dovolj razširjen.
Dodatne informacije lahko dobite na Pogovorni strani tega članka
Poleg zvočnega pogovora, osnovne funkcije telefona, prenosni telefoni podpirajo tudi številne dodatne storitve, kot so video klic, SMS za pošiljanje kratkih besedilnih sporočil, paketni prenos podatkov za dostop do interneta in MMS za sprejemanje in pošiljanje fotografij in videa. Nekateri sodobni telefoni so zmožni opravljati naloge, za katere so bile do nedavnega potrebne posebne naprave. Z njimi lahko, denimo, predvajamo glasbene posnetke, poslušamo radio, fotografiramo, ...
Nekateri izmed največjih svetovnih proizvajalcev prenosnih telefonov so: Alcatel, Audiovox, Kyocera, LG, Motorola, Nokia, Panasonic , Philips, Sagem, Samsung, Sanyo, Siemens, SK Teletech, in Sony Ericsson.
Obstajajo tudi specializirani komunikacijski sistemu, sorodni prenosnim telefonom, kot so satelitski telefoni in ti. Professional Mobile Radio. Prenosni telefoni se prav tako ločijo od brezvrvičnih telefonov, ki v splošnem delujejo le znotraj omejenega dosega določene bazne postaje.
Prenosni telefoni so postali neločljiv del sodobne družbe. Posebno med mladimi se je razširil poseben, skrajšan način pisanja SMS sporočil, oblika, barva in melodija zvonenja pa pogosto lahko povedo marsikaj o imetniku nekega telefona.
Vidnejši slovenski ponudniki mobilne telefonije:
UMTS
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Universal Mobile Telecommunications System (UMTS) je ena ključnih tehnologij in sestavni del tretje generacije (3G) mobilnih sistemov GSM. Najbolj razširjena je uporaba W-CDMA (Wideband Code Division Multiple Access) kot brezžičnega vmesnika in je evropski odgovor na ITU IMT-2000 zahteve za mobilne sistem tretje generacije. UMTS je večkrat promovirana kot 3GSM, kar vključuje oznako značilnosti 3G generacije in standarda GSM. Za standardizacijo skrbi 3GPP (3rd Generation Partnership Project).
[uredi]
Značilnosti
UMTS s pomočjo W-CDMA v teoriji omogoča prenos podatkov s hitrostmi do 14.0 Mbit/s (s HSDPA), vendar v realnih omrežjih uporabniki dosegajo hitrosti do 384 kbit/s za R99 mobilne terminale in do 3.6 Mbit/s za HSDPA mobilne terminale pri prenosu podatkov k uporabniku. Kar je še zmeraj bistveno več kot 14.4 kbit/s CSD GSM povezavi ali večkratni 14.4 kbit/s kanal pri HSCSD povezavi in predstavlja konkurenco drugim omrežnim tehnologijam, kot so CDMA2000, PHS ali WLAN pri dostopu do Interneta in drugih podatkovnih storitev na mobilnih napravah.
Predhodniki UMTS in 3G tehnologij so mobilni sistemi druge generacije (2G, kot so GSM, IS-95, PDC, PHS in druge 2G tehnologije razvite za različna tržišča. V primeru GSM, vmesni razvojni korak do UMTS predstavlja GPRS, poznan tudi kot 2.5G. GPRS ponuja višje prenosne hitrosti (do 140.8 kbit/s, čeprav so tipične prenosne hitrosti bližje 56 kbit/s) in je paketni prenos podatkov. GPRS se uporablja v mnogih GSM omrežjih. E-GPRS ali EDGE, je naslednja razvojna stopnja GPRS in temelji na sodobnejših kodirnih shemah ter omogoča praktične prenose do 180 kbit/s. EDGE sistemi so poimenovani tudi »2.75G sistemi«.
V letu 2006 je mnogo mobilnih operaterjev že začelo z nadgradnjami omrežij UMTS s tehnologijo HSDPA (High Speed Downlink Packet Access), znano tudi kot 3.5G, ki omogoča hitrosti prenosa do 3.6 Mbit/s v smeri proti uporabniku. Precej pozornosti je posvečene tudi razvoju kakovosti in povečanju hitrosti prenosa od uporabnika proti omrežju s pomočjo HSUPA (High-Speed Uplink Packet Access). 3GPP ki pripravlja in razvija standard, ima v daljšem časovnem obdobju v načrtu povečevanje UMTS hitrosti na 4G hitrosti, do 100 Mbit/s proti uporabniku in do 50 Mbit/s od uporabnika proti omrežju s pomočjo novih tehnologij vmesnikov OFDM.
UMTS podpira mobilne videokonference, čeprav izkušnje iz razvitih trgov, kot je Japonska kažejo, da zanimanje uporabnikov za video telefonijo ni pretirano.
Med drugimi načini uporabe UMTS so zanimivi prenosi večjih količin glasbenih in video vsebin kot tudi TV prenosi v živo.
GSM
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
GSM (kratica za Global System for Mobile communications, izvorno od Groupe Spécial Mobile) je najpopularnejši svetovni standard mobilnih komunikacij.
GSM storitve uporablja preko 2 milijardi ljudi v več kot 212 državah. Razširjenost GSM standarda omogoča enostavno gostovanje uporabnikov v omrežjih različnih operaterjev, kar omogoča uporabo GSM storitev na velikem delu zemeljske krogle. V nasprotju s svojimi predhodniki, uporablja GSM digitalni prenos govora in signalizacije in s tem predstavlja začetek druge generacije mobilnih telefonskih sistemov (2G). Podatkovne komunikacije in storitve pa so vgrajene šele v tretjo generacijo mobilnih telefonskih sistemov (3G), ki se začne s projektom "3rd Generation Partnership Project (3GPP).
Iz uporabniškega stališča so ključne prednosti GSM sistema večja digitalna kakovost zvoka in možnost pošiljanja kratkih sporočil SMS (Short Message Service), kar predstavlja cenovno ugodno alternativo govornemu klicu. Mobilnim operaterjem ponuja GSM enostavno integracijo in uporabo opreme različnh ponudnikov, saj odprti standardi silijo proizvajalce k medsebojni združljivosti. Podobno kot drugi celični standardi, omogoča GSM enostavno izvedbo gostovanja uporabnikov v drugih omrežjih, kar pospešuje uporabo in širitev GSM omrežij po celem svetu.
Kljub razvoju GSM standarda in novim različicam, pa je ohranjena tudi združljivost s prejšnjimi različicami. Na primer, zmožnost paketnega prenosa podatkov je bila dodana v različici '97 s tehnologijo GPRS. Višje hitrosti so bile specificirane s tehnologijo EDGE v različici '99 GSM standarda.
[uredi]
Zgodovina GSM
Razvoj in rast uporabe celičnih telefonov se je začela v zgodnjih osemdesetih letih, predvsem v Evropi. Pomanjkanje tehnoloških standardov je leta 1982 vzpodbudilo European Conference of Postal and Telecommunications Administrations (CEPT) k oblikovanju skupine Groupe Spécial Mobile (GSM) z edino nalogo oblikovanja standarda za mobilno telefonijo, ki bi ga lahko uporabljali po celotnem ozemlju Evrope.
7. septembra 1987 je 15 telekomunikacijskih operaterjev iz 13 držav v Københavnu podpisalo zgodovinsko pogodbo o sodelovanju, ki je bila osnova za razvoj Globalnega sistema za mobilno komunikacijo (GSM) in mobilno industrijo, ki danes omogoča enostavne in kakovostne brezžične pogovore ljudem širom sveta. Omenjena pogodba velja za temelj prvega globalnega mobilnega sistema.
Leta 1989 so naloge in pristojnosti skupine GSM prenesli na European Telecommunications Standards Institute (ETSI), ki je naslednje leto objavil prvo različico GSM specifikacij. Prvo omrežje GSM je v začetku leta 1991 vzpostavilo podjetje Radiolinja na Finskem. Konec leta 1993 se je število naročnikov GSM omrežij 70 operaterjev v 48 državah povzpelo preko milijon uporabnikov.
GPRS
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
General Packet Radio Service (GPRS) je mobilna podatkovna storitev v okviru standarda GSM. GPRS prenos podatkov se običajno obračunava po prenešeni količini, medtem ko se prenos podatkov v klasičnih preklopnih omrežjih (CSD - Circuit Switched Data) obračunava po času vzpostavljene povezave, ne glede na to ali se podatki prenašajo ali pa je povezava neaktivna. GPRS storitev se lahko uporablja kot osnova za storitve kot so WAP, SMS ali MMS, najzanimivejša pa je za mobilni dostop do internet storitev, kot so elektronska pošta ali spletni dostop.
Druga generacija GSM omrežij (2G), ki vsebujejo tudi GPRS storitev, predstavljajo vmesno generacijo in jo označujemo kot "2.5G", torej kot skupek mobilnih tehnologij med drugo in tretjo generacijo GSM mobilnih sistemov. Ponuja osnovne možnosti podatkovne komunikacije, za kar uporablja neuporabljene TDMA kanale. Sprva je bil GPRS namenjen za uporabo v različnih standardih mobilnih omrežij, vendar so le-ti zamrli zaradi prevlade standarda GSM. Tako so danes GSM omrežja edina omrežja, v katerih je uporabljen GPRS, ki je vključen v različico GSM standarda '97 in kasnejše. Sprva je predloge pripravil ETSI (European Telecommunications Standards Institute), kasneje pa je naloge standardizacije prevzel 3GPP (3rd Generation Partnership Project).
[uredi]
Osnove GPRS
Storitev GPRS je drugačna od starejših preklopnih podatkovnih storitev (CSD - Circuit Switched Data), vse pa so vključene v GSM standard. V primeru CSD komunikacije vzpostavljena podatkovna povezava zasede celotno pasovno širino in le-ta ostane namenjena le izmenjavi med dvema terminaloma v celotnem času prenosa. GPRS temelji na paketnem prenosu podatkov, kar pomeni da več uporabnikov ali povezav uporablja iste prenosne poti in si deli pasovno širino glede na potrebe komunikacije. Celotna prosta pasovna širina je vedno na voljo kateremukoli uporabniku, ki v tistem trenutku želi prenašati podatke. S tem se korenito zviša izkoristek omrežja, ko uporabniki le občasno prenašajo večje količine podatkov. Takšen način ali vzorec uporabe je značilen za mnogo mobilnih storitev, vključno z dostopom do internet storitev.
Pri storitvah GPRS se obračunava količina prenešenih podatkov, medtem ko se pri CSD prenosih zaračunava čas vzpostavljen povezave. Tudi način obračunavanja odraža značilnosti zasedanja komunikacijskih poti.
GPRS v osnovi podpira IP, PPP in X.25 povezave. Zadnja se uporablja za rešitve kot so brezžični plačilni terminali, vendar v standardu ni več navedena kot zahteva. X.25 se lahko uporablja tudi preko IP ali celo PPP, vendar je zato potreben usmerjevalnik za pretvorbo ali ustrezna programska oprema v terminalu. V praksi se praviloma uporablja IPV4. PPP podpira malo operaterjev, medtem ko IPV6 še ni dovolj razširjen.
Dodatne informacije lahko dobite na Pogovorni strani tega članka
GPRS
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
General Packet Radio Service (GPRS) je mobilna podatkovna storitev v okviru standarda GSM. GPRS prenos podatkov se običajno obračunava po prenešeni količini, medtem ko se prenos podatkov v klasičnih preklopnih omrežjih (CSD - Circuit Switched Data) obračunava po času vzpostavljene povezave, ne glede na to ali se podatki prenašajo ali pa je povezava neaktivna. GPRS storitev se lahko uporablja kot osnova za storitve kot so WAP, SMS ali MMS, najzanimivejša pa je za mobilni dostop do internet storitev, kot so elektronska pošta ali spletni dostop.
Druga generacija GSM omrežij (2G), ki vsebujejo tudi GPRS storitev, predstavljajo vmesno generacijo in jo označujemo kot "2.5G", torej kot skupek mobilnih tehnologij med drugo in tretjo generacijo GSM mobilnih sistemov. Ponuja osnovne možnosti podatkovne komunikacije, za kar uporablja neuporabljene TDMA kanale. Sprva je bil GPRS namenjen za uporabo v različnih standardih mobilnih omrežij, vendar so le-ti zamrli zaradi prevlade standarda GSM. Tako so danes GSM omrežja edina omrežja, v katerih je uporabljen GPRS, ki je vključen v različico GSM standarda '97 in kasnejše. Sprva je predloge pripravil ETSI (European Telecommunications Standards Institute), kasneje pa je naloge standardizacije prevzel 3GPP (3rd Generation Partnership Project).
[uredi]
Osnove GPRS
Storitev GPRS je drugačna od starejših preklopnih podatkovnih storitev (CSD - Circuit Switched Data), vse pa so vključene v GSM standard. V primeru CSD komunikacije vzpostavljena podatkovna povezava zasede celotno pasovno širino in le-ta ostane namenjena le izmenjavi med dvema terminaloma v celotnem času prenosa. GPRS temelji na paketnem prenosu podatkov, kar pomeni da več uporabnikov ali povezav uporablja iste prenosne poti in si deli pasovno širino glede na potrebe komunikacije. Celotna prosta pasovna širina je vedno na voljo kateremukoli uporabniku, ki v tistem trenutku želi prenašati podatke. S tem se korenito zviša izkoristek omrežja, ko uporabniki le občasno prenašajo večje količine podatkov. Takšen način ali vzorec uporabe je značilen za mnogo mobilnih storitev, vključno z dostopom do internet storitev.
Pri storitvah GPRS se obračunava količina prenešenih podatkov, medtem ko se pri CSD prenosih zaračunava čas vzpostavljen povezave. Tudi način obračunavanja odraža značilnosti zasedanja komunikacijskih poti.
GPRS v osnovi podpira IP, PPP in X.25 povezave. Zadnja se uporablja za rešitve kot so brezžični plačilni terminali, vendar v standardu ni več navedena kot zahteva. X.25 se lahko uporablja tudi preko IP ali celo PPP, vendar je zato potreben usmerjevalnik za pretvorbo ali ustrezna programska oprema v terminalu. V praksi se praviloma uporablja IPV4. PPP podpira malo operaterjev, medtem ko IPV6 še ni dovolj razširjen.
Dodatne informacije lahko dobite na Pogovorni strani tega članka
ponedeljek, 24. oktober 2011
6 naloga za IET
kaj je voltov steber in kdo ga je izumil?
kaj je izumil JOHN LOGIE BAIRD in kdaj?
magnetni pretok in gostota magnetnega polja?
po nikoli tesli se imenuje enota po?
kdaj in v katerem laboratoriju je izdelan tranzistor?
evo za mihatqa se potrudu in objavu 5 min po tem k me je klicu hhh
kaj je izumil JOHN LOGIE BAIRD in kdaj?
magnetni pretok in gostota magnetnega polja?
po nikoli tesli se imenuje enota po?
kdaj in v katerem laboratoriju je izdelan tranzistor?
evo za mihatqa se potrudu in objavu 5 min po tem k me je klicu hhh
NEMSCINA (POPRAVA)
ZAN, du musst noch für die Schule lernen!
ZAN, du komm nach hause vorher Abend! --> ZAN, komm am Abend früher nach Hause!
ZAN, komm nicht betrunken nach Hause!
ZAN du mitnichten Zigarren rauchen! -->ZANDu nicht närrisch wie Motorrad. --> Sei nicht närrisch mit dem Motorrad!
ZAN muss mithelfen Pater. --> ZAN musst Peter helfen.
ZAN muss mithelfen deinige Mutter. --> ZAN, du musst deiner Mutter helfen.
ZAN muss führen Hund zum Spaziergang. --> ZAN du musst mit dem Hund einen Spaziergang machen.
ZAN, du komm nach hause vorher Abend! --> ZAN, komm am Abend früher nach Hause!
ZAN, komm nicht betrunken nach Hause!
ZAN du mitnichten Zigarren rauchen! -->ZANDu nicht närrisch wie Motorrad. --> Sei nicht närrisch mit dem Motorrad!
ZAN muss mithelfen Pater. --> ZAN musst Peter helfen.
ZAN muss mithelfen deinige Mutter. --> ZAN, du musst deiner Mutter helfen.
ZAN muss führen Hund zum Spaziergang. --> ZAN du musst mit dem Hund einen Spaziergang machen.
sobota, 22. oktober 2011
Der Imperativ ZA NEM
Der Imperativ
ZAN du muss noch für die schule!
ZAN du komm nach hause vorher Abend!
ZAN du komm nicht betrunken nach Hause!
ZAN du mitnichten Zigarren rauchen!
Du nicht närrisch wie Motorrad.
ZAN muss mithelfen Pater.
ZAN muss mithelfen deinige Mutter.
ZAN muss führen Hund zum Spaziergang.
ZAN du muss noch für die schule!
ZAN du komm nach hause vorher Abend!
ZAN du komm nicht betrunken nach Hause!
ZAN du mitnichten Zigarren rauchen!
Du nicht närrisch wie Motorrad.
ZAN muss mithelfen Pater.
ZAN muss mithelfen deinige Mutter.
ZAN muss führen Hund zum Spaziergang.
sobota
ne sj cvazn da se nbenmu ne dA V TEM MRAZU NKAMOR IT PA BOMO KR DOMA xd
sj je blo ucer dost hhhhh
sj je blo ucer dost hhhhh
petek, 21. oktober 2011
zakaj nam profesor tezi
PROFESOR MATJAZ MLINSEK (PROF.M2M)
Ker vas ne poznam neki dobr vs bo upisu mal bl skromno bom pa upisu ludi ki jih vi obozujete
O vas vem da se zelo radi date na 10.000 obratov da so ure bol zanimive (mal bl vs posludsamo XD) vem tut to da radi rastavlate telefone in zavijate sim kartice ampak to ne samo z enim kosom lepilnega traku ampak s 100timi (da se bl jebes k hoces odpret). Opazu sm tut dazelo radi dajete ekstra naloge (kot naprimer tale zle ) drgac pa kva se … aaa mate 2 hcerki dvojcici imen ne vem k niste nkol povedal, zelo radi talate negativne tocke in radi skadite kaksen cigaret in spijete kasno pivo (hajniken) poslusate BOB DYLANA ste zelo ilektrotehnicno usmerjen clovek preiskujete strele pste par tock pod Ainsanom in se za konec ste zlo uredu kt razrednik idin te extra naloge bi movgl mal ukint .
Bob Dylan
Bob Dylan (rojen kot Robert Allen Zimmerman), ameriški glasbenik, * 24. maj 1941, Duluth, Minnesota, Združene države Amerike.
Dylan je močno zaznamoval glasbo zadnjih pet desetletij. Nekatere njegove najboljše pesmi, predvsem iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot npr. »Blowin' In The Wind«, »Like A Rolling Stone« in »The Times They Are a-Changin«, so postale večne himne tako borcev za človekove pravice kot tudi nasprotnikov vojne v Vietnamu. Že od začetka njegovega ustvarjanja so bile njegove pesmi močno obarvane z političnimi, socialnimi in filozofskimi vprašanji in dilemami, drugačne od takratnih smernic popa in rocka, s katerimi pa je pridobil pozornost kontrakulture. Dylan je raziskoval več tradicij in stilov ameriške glasbe, od folka in bluesa, do countryja in gospla, Rock 'n' rolla ter njihovo uporabo v angleški, irski in škotski folk glasbi, pa celo jazza in swinga. Dylan nastopa s kitaro, klavirjem in orglicami. Skupaj z mnogimi različnimi glasbeniki in osebjem hodi na turneje že od poznih osemdesetih let. Čeprav so njegovi dosežki na vseh področjih ogromni, sta njegovo pisanje in ustvarjanje pesmi njegov največji prispevek glasbi.
Po prometni nesreči z motornim kolesom je Bob Dylan kar precej časa okreval. Po nesreči se je malce umaknil iz javnosti in začel živeti neko novo, drugačno življenje. Takrat je imel tudi namen končati svojo glasbeno kariero, saj je po njegovem mnenju dosegel že vse, kar je želel. Tudi pesmi, ki jih je pisal od takrat dalje so postale drugačne, v smislu pomena. Niso bile več tako protestne, ampak je začel pisati tudi o ljubezni in življenju nasploh. Je pa Bob Dylan, kot tudi sam sebi pravi, pesnik med glasbeniki. Če raziskujemo njegovo glasbo namreč opazimo, da so njegove pesmi precej dolge in v sebi nosijo sporočilo. V začetniških oziroma mladostnih letih je bil Bob Dylan sposoben pisati tudi po več pesmi naenkrat. Ko ni imel več navdiha za neko pesem, je nadaljeval naslednjo in se ob priložnosti spet vrnil na prejšnjo. Na tak način je lahko pisal kar precej pesmi naenkrat. Navdih za pisanje pesmi je velikokrat črpal tudi iz knjig, saj je zelo veliko bral. To je še en dokaz več, da je Dylan glasbenik svetovnega formata, ki mu v njegovem unikatnem stilu ni para. Zanimive so tudi izvedbe njegovih pesmi na odru, saj velikokrat za isto pesem uporabi druge melodije in ritme in s tem skladbo naredi še zanimivejšo.
Skozi svojo kariero je Dylan dobil mnogo nagrad za svoje ustvarjanje, od grammyjev pa do zlatih globusov in oskarjev. Povabili so ga tudi v Rock and Roll Hall of Fame, Nashville Songwriters Hall of Fame in Songwriters Hall of Fame. Leta 2008 je prejel Pulitzerjevo nagrado za »njegov globok vpliv na popularno gladbo in Ameriško kulturo, zaznamovan z izpovedno kompozicijo neverjetne pesniške moči«.
Trenutno je Bob Dylan na »Neskončni turneji« (angleško Never Ending Tour), ki traja že od leta 1988. Dylan ima na leto okoli 100 koncertov, največ v ZDA in pa tudi po Evropi.
NIKOLA TESLA
Življenje
V svojem življenju je Tesla patentiral več kot 700 patentov. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je izumil leta 1882 in kasneje izdelal. Teslov elektromotor deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka. Čeprav večina njegovih patentov pokriva področje elektrike in magnetizma, pa je deloval tudi na mnogih drugih. Teslina znamenita izuma sta tudi Teslovo navitje (Teslov transformator) in turbina brez lopatic. Njegov sistem izmeničnega toka je omogočil lažji in učinkovitejši prenos električne energije na daljavo. Po njegovih načrtih so izdelali prvo hidroelektrarno na Niagarskih slapovih.
Mladost in družina
O življenju Nikole Tesle izvemo največ iz njegovega avtobiografskega dela Moji izumi.
Nikola je bil sin Ličana Milutina Tesle in Georgine-Đuke Mandić iz znane liške družine v nekdanji Vojni krajini. Menda se je rodil točno opolnoči med nevihto z bliski. Njegov krstni list navaja, da se je rodil po starem koledarju 28. junija in ga je v cerkvi svetega Petra in Pavla krstil pravoslavni duhovnik Toma Oklobdžija. Ime Nikola je dobil po obeh starih očetih. Njegov oče je bil srbski pravoslavni duhovnik metropolije v Sremskih Karlovcih, izobraženec, mislec in tudi pisatelj ter pesnik, ki je imel bogato knjižnico. Mati Đuka, tudi sama hči pravoslavnega duhovnika, ni obiskovala nobene šole in je namesto obolele in oslepele matere od mladosti vodila vse gospodinjstvo. Tako ni znala ne brati ne pisati, imela pa je izreden spomin. Pokazala je tudi izumiteljski dar pri izdelavi priročnih priprav v gospodinjstvu in na polju. Nikolov boter, Jovan Drenovac, je bil stotnik v zaščitniški enoti Vojne krajine. Nikola je bil drugi sin od petih otrok: starejšega brata Daneta in treh sester - starejše Angeline in Milke ter mlajše Marice. Dane je umrl pri padcu s konja, ko je bilo Nikoli 5 let. Po navedbah Jovana Dučića je družina Tesla izhajala iz Stare Hercegovine, iz rodu Pilatovcev v današnji nikšićki občini.
Šolanje
Tesla je že zelo mlad pokazal hitro dojemanje zunanjih vtisov in pojavov in tudi notranje poustvarjanje novih izoblikovanih pojavov. Včasih so bile te predstave tako močne, da so ga celo že motile in si je prizadeval, da se jih znebi. Verjetno so bile tudi v zvezi z njegovim vizionarskih duhom, s katerim je velikokrat presenetil svet okoli sebe. Imel je fotografski spomin. Svoje izume in iznajdbe je v sebi izdelal do konca in do zadnjih podrobnosti, večinoma brez tehniških risb. Risbe je uporabljal le v izjemnih primerih. Tudi pri opisovanju svojih izumov se je bolj opiral na besede in primerjave z drugimi stvarmi, kot na teorijo in matematične enačbe. V Smiljanu je obiskoval štiriletno osnovno šolo in v Gospiću triletno nižjo realko. Družina se je leta 1862 preselila v Gospić. Na koncu tretjega razreda nižje realke leta 1870 je težko zbolel. Jeseni je odšel v Rakovac pri Karlovcu kjer je obiskoval triletno višjo realko. Maturiral je 24. julija 1873 v skupini samo sedmih dijakov. Naslednje leto je njegov rojstni kraj zajela kolera in napadla tudi njega. Skoraj tri četrtine leta je nihal med življenjem in smrtjo. Eden od razlogov za premostitev bolezenskih težav je bila očetova obljuba (po tragični smrti njegovega starejšega brata pri jahanju leta 1861), da bo lahko namesto bogoslužja nadaljeval študij tehnike.
Študij na graški Politehniki
Ko je ozdravel, ga je oče poslal k sorodniku Tomi Mandiću v Tomingaj pri Gračcu, da si je na deželi in v hribih opomogel. Jeseni 1875 se je vpisal na Avstrijsko tehniško visoko šolo v Gradcu in začel študirati elektrotehniko s tako vnemo, da so iz šole kontaktirali očeta in ga posvarili, naj bo fant bolj prizanesljiv do sebe.
V tem času je šola iz Pariza prejela leta 1871 izumljeni enosmerni Grammejev dinamoelektrični stroj, ki je, delujoč kot elektromotor, zaradi iskrenja ščetk neredno deloval. Tesla je pripomnil, da bi bilo moč zgraditi motor brez ščetk, ki so bile izvor toliko motnjam. Profesor Pöschl, predstojnik oddelka za teoretično in eksperimentalno fiziko, je Teslovo zamisel odločno zavrnil in poudarjal spreminjajočo smer toka v kotvi, ki onemogoča takšno ureditev in rešitev. Ob tem je dejal: »Gospod Tesla lahko doseže velike stvari, vendar jih gotovo nikoli ne bo. To bi bilo enako pretvorbi mirujoče potisne sile, kot je težnost, v nekaj vrtečega.«[2] Tesla se je trenutno strinjal s profesorjem, vendar se mu je sčasoma utrdila misel, da je treba izumiti motor, kjer bi izmenični električni tokovi, brez predhodne preusmeritve preko ščetk, naravnost gnali motor. Končno se je njegova zamisel uresničila leta 1882 z izumom večfaznega motorja, ki je zavladal svetu. S podporo od doma in s štipedijo Carsko-kraljevske general-komande, s katero so pomagali siromašnim, je lahko študiral v tujini. Dvakrat je zaprosil za štipendijo Matico srpsko v Novem Sadu; prvič 14. oktobra 1876 in drugič 1. novembra 1878. Obakrat so ga zavrnili. Ko je štipendija pošla, je decembra 1878 prekinil študij in se ni javljal družini. Prijatelji so mislili, da se je utopil v Muri. Za eno leto se je kot pomočnik zaposlil v pisarni nekega inženirja v Mariboru. Tu je životaril in se predal kockanju. Oče ga je po nekajmesečnem iskanju končno našel in Nikola je odšel domov. Nekaj časa je to leto delal na gospiški realni gimnaziji. Tako je lahko v začetku naslednjega leta na očetovo pobudo in željo nadaljeval študij v Pragi. Ni se mogel vpisati, ker v srednji šoli ni poslušal predavanja iz grščine. Po vsej verjetnosti je poslušal predavanja iz fizike in elektrotehnike. Po očetovi smrti 27. aprila 1879 je zapustil univerzo; končal je le en semester.
ZA KONEC PA SE TO TEZITE NM KER (PO MOJEM MNENJU) NISMO NEKI RESNI PA TUT KAV IZ SVOJGA VESELA
STM
2.vaja
TOR, SRE, PET
NI RESITVE
SRE, CET, PET
NI RESITVE
TOR
SRE, PET
NI RESITVE
3.vaja
NI RESITVE
TOR
TOR
NI RESITVE
SRE
NI RESITVE
SRE
TOR, SRE, PET
NI RESITVE
SRE, CET, PET
NI RESITVE
TOR
SRE, PET
NI RESITVE
3.vaja
NI RESITVE
TOR
TOR
NI RESITVE
SRE
NI RESITVE
SRE
ponedeljek, 10. oktober 2011
Steven Paul
Steven Paul "Steve" Jobs ( / dʒ ɒ z b / , 24. februar 1955 - 5. oktober 2011) je bil ameriški izumitelj in podjetnik . Bil je soustanovitelj, predsednik in glavni izvršni direktor Apple Inc Jobs prav tako je bil soustanovitelj in prej služil kot izvršni direktor Pixar Animation Studios , je postal član upravnega odbora od družbe Walt Disney je v letu 2006, Po prevzemu, ki jih Disney Pixar
nedelja, 9. oktober 2011
sreda, 5. oktober 2011
ANG 2 besede
1.)Reports
2.)yelled
3.)behaviors
4.)teenagers
5.)therapeutic
6.)environments
7.)experience
8.)powerful
1.)Poročila
2.)vpil
3.)vedenja
4.)najstniki
5.)terapevtske
6.)okoljih
7.)izkušnje
8.)močan
2.)yelled
3.)behaviors
4.)teenagers
5.)therapeutic
6.)environments
7.)experience
8.)powerful
1.)Poročila
2.)vpil
3.)vedenja
4.)najstniki
5.)terapevtske
6.)okoljih
7.)izkušnje
8.)močan
ponedeljek, 3. oktober 2011
nedelja, 25. september 2011
bob dylan - forever young
pesm govori kako bi on vedno ostal mlad (kar lahko izberemo ze iz naslova komada) in da bi se mu uresnicila zelja
petek, 23. september 2011
magnetna sila
MAGNETNA SILA
Magnetno silo imenujemo silo, s katero deluje magnetno polje na vodnik, po katerem teče električni tok.
Na vodnik dolžine l, po katerem teče tok I deluje v homogenem magnetnem polju z gostoto B sila:
F = Il x B
Sila je pravokotna na smer vodnika in na smer gostote magnetnega polja. Dolžini vodnika l smo pripisali vektorsko naravo tako,
da ima smer električnega toka, ki teče po vodniku. Magnetna sila na vodnik je odvisna od kota φ med smerjo magnetnega polja
in smerjo toka. Na magnetno silo vpliva le pravokotna komponenta smeri gostote magnetnega polja, Bsinφ.
Na posamičen električni naboj e, ki se giblje s hitrostjo v v magnetnem polju z gostoto B, pa deluje sila:
F = el x B
evo eno dobro stran k sm jo najdu na netu http://javor.pef.uni-lj.si/~or0708/Lausegger_Ziga/stran3.8.html
Magnetno silo imenujemo silo, s katero deluje magnetno polje na vodnik, po katerem teče električni tok.
Na vodnik dolžine l, po katerem teče tok I deluje v homogenem magnetnem polju z gostoto B sila:
F = Il x B
Sila je pravokotna na smer vodnika in na smer gostote magnetnega polja. Dolžini vodnika l smo pripisali vektorsko naravo tako,
da ima smer električnega toka, ki teče po vodniku. Magnetna sila na vodnik je odvisna od kota φ med smerjo magnetnega polja
in smerjo toka. Na magnetno silo vpliva le pravokotna komponenta smeri gostote magnetnega polja, Bsinφ.
Na posamičen električni naboj e, ki se giblje s hitrostjo v v magnetnem polju z gostoto B, pa deluje sila:
F = el x B
evo eno dobro stran k sm jo najdu na netu http://javor.pef.uni-lj.si/~or0708/Lausegger_Ziga/stran3.8.html
ponedeljek, 19. september 2011
magnetizm
Elektro magnetizem je ena od štirih temelnih interakcij v naravi.Ostali trije so močno interakcijski ,šibko interakciski in gravitacija.Elektromagnetno je sila, ki povzroča interakcijo med električno nabitih delcev , področjih ,na katerih se to zgodi se imenuje elektro magnetno polje.
Elektro magnetizem je odgovoren za praktično vse pojave s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, z izjemo gravitacije. Redno vprašanje ima svojo obliko zaradi medmulekolskih sil med posameznimi molekulami v snovi.Elektro magnetna je tudi sila , ki ima elektrone in protone skupaj znotraj atomov, ki so gradniki mulekul.Ta ureja proces v kemiji, ki ishaja iz inetrakcije med elektroni in znotraj med elektroni.
Elektro magnetizem je odgovoren za praktično vse pojave s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, z izjemo gravitacije. Redno vprašanje ima svojo obliko zaradi medmulekolskih sil med posameznimi molekulami v snovi.Elektro magnetna je tudi sila , ki ima elektrone in protone skupaj znotraj atomov, ki so gradniki mulekul.Ta ureja proces v kemiji, ki ishaja iz inetrakcije med elektroni in znotraj med elektroni.
sreda, 14. september 2011
el motor
Elektromotor
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Različni elektromotorji
Eléktromotór je stroj, ki z električno energijo proizvaja mehansko. Uporablja se za pogon različnih strojev, vlakov, tramvajev in naprav. Njegovo gibanje povzročajo magnetna polja.
Faraday je leta 1821 pokazal načelo pretvorbe električne energije v mehansko s pomočjo elektromagnetnih polj.
Elektromotorji se v grobem delijo na:
motorje na enosmerni tok (DC)
motorje na izmenični tok (AC)
Motorji na enosmerni tok
Motorji na enosmerni tok so namenjeni priključitvi na vir enosmerne napetosti.Ta vrsta motorjev se je pojavila že v 19. stoletju in se pojavlja še danes.
Glavni sestavni deli takih motorjev so:
stator (nepomični del motorja)
rotor (vrteči se del)
komutator, ki je del rotorja in predstavlja mehanski usmernik.
Ščetke oz. krtačke, ki se dotokajo komutatorja in služijo prevajanju toka.
Enosmerni motorji s komutatorjem so bili do pojava motorjev na izmenični tok edina vrsta elektromotorjev. Ravno tako so se dolgo časa uporabljali za realizacijo reguliranih električnih pogonov, saj je možno vrtilni moment in vrtilno hitrost enostavno spreminjati s spreminjanjem rotorskega in statorskega toka. Problem takih motorjev sta kompliciranost izvedbe in občutljivost zaradi komutatorja in ščetk. Zaradi iskrenja, ki izvira iz ščetk in komutatorja, taki motorji niso najbolj primerni za okolja z eksplozivno atmosfero.
Obstajajo tudi brezkrtačni (brushless) motorji, kjer ni komutatorja in z njim povezanih težav. Zasnova takega motorja je praktično enaka kot pri sinhronskih motorjih na izmenični tok. Stator ima več faz (vsaj 3), rotor pa je izdelan iz trajnega magneta. Za komutacijo tu namesto komutatorja skrbi elektronika, ki s pomočjo informacije o položaju rotorja, dobljene iz ene ali več Hallovih sond preklaplja napajanje statorskih faz tako, da nastane vrtilno magnetno polje.
Taki motorji so robustni in se precej uporabljajo za motorje zelo majhnih moči (npr. za pogon majhnih ventilatorjev v osebnih računalnikih).
Motorji na izmenični tok
Motorji na izmenični tok so namenjeni priključitvi na vir izmenične napetosti. Ti motorji so se pojavili po odkritju vrtilnega magnetnega polja (Nikola Tesla, 1882) in danes predstavljajo pomemben delež električnih motorjev.
Motorji na izmenični tok imaja dva glavna sestavna dela: stator in rotor. Na stator je nameščeno večfazno (navadno trifazno) navitje. Zaradi krajevnega premika faznih navitij in faznega premika faznih napetosti nastane vrtilno magnetno polje, katerega amplituda je konstantna. Slednji ustvarja elektromagnetni navor, ki vrti rotor. Vrtilno hitrost teh motorjev pogojuje električno omrežje, na katerega so priključeni.
Motorji na izmenični tok se delijo glede na vrtilno hitrost rotorja:
Sinhronski motorji - rotor se vrti z enako vrtilno hitrostjo, kot vrtilno magnetno polje. Rotor je zasnovan kot večpolni elektromagnet, napajan z enosmernim tokom ali pa trajni magnet (za manjše motorje).
Sinhronski motorji imajo zaradi svojih lastnosti od obremenitve praktično neodvisno vrtilno hitrost (trda karakteristika) in se uporabljajo za aplikacije, kjer je zahtevana konstantna hitrost vrtenja (npr. navijalni stroji, močno obremenjeni pogoni, časovni mehanizmi, itd). Tak motor sam ne more steči, zato je za zagon potreben zunanji pogon, ki ga pred vključitvijo na električno omrežje zavrti do sinhronske hitrosti, ki jo narekuje omrežje. Če je tak motor mehansko preobremenjen, pade iz sinhronizma in se ustavi. Preobremenljivost takih motorjev je do 2-kratne nazivne obremenitve (kratkotrajno).
Na enak način kot sinhronski motorji so zasnovani tudi sinhronski generatorji, ki so danes najpogostejša oblika generatorjev v (predvsem večjih) elektrarnah.
Asinhronski motorji - rotor se vrti nekoliko počasneje kot vrtilno magnetno polje. Rotor je lahko izveden s trifaznim navitjem in drsnimi obroči, kar omogoča tudi težje zagone z uporabo dodatnih uporov v rotorskem tokokrogu, ki se tekom zagona zmanjšujejo (ročno ali avtomatsko z vrtilno hitrostjo). Lahko pa je rotor izdelan v obliki kratkostične kletke, ki jo sestavlja večje število medsebojno povezanih palic iz bakra ali aluminija. Slednja izvedba rotorja je preprostejša in bolj robustna, zato se najpogosteje uporablja.
Asinhronski motorji so danes uporabljeni za večino električnih pogonov. Pri njih vrtilna hitrost rotorja pada z obremenitvijo (mehka karakteristika). Razlika med vrtilno hitrostjo rotorja in vrtilno hitrostjo magnetnega polja se imenuje slip in se po navadi izraža v procentih. Vrednost slipa pri motorskem načinu obratovanja je med 0 (razbremenjen motor) in 1 (zavrt rotor), pri nazivni obremenitvi pa znese nekaj odstotkov.
Ti motorji so zmožni kratkotrajno prenesti velike preobremenitve (cca. 3-krat večje od nazivne mehanske obremenitve, posebne izvedbe tudi nekoliko več).
Univerzalni motorji so po zasnovi enaki kot enosmerni motorji. Značilnost teh motorjev je visoka vrtilna hitrost (nekaj tisoč ali celo nekaj 10000 vrtljajev v minuti), ki ni pogojena s frekvenco omrežne napetosti. Ravno zato ti motorji pri majhnih dimenzijah in masi lahko dosežejo veliko moč in se precej uporabljajo za pogon manjših strojev (kotne brusilke, vrtalni stroji, sesalniki za prah,...).
se opravicujem za zamudo .
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Različni elektromotorji
Eléktromotór je stroj, ki z električno energijo proizvaja mehansko. Uporablja se za pogon različnih strojev, vlakov, tramvajev in naprav. Njegovo gibanje povzročajo magnetna polja.
Faraday je leta 1821 pokazal načelo pretvorbe električne energije v mehansko s pomočjo elektromagnetnih polj.
Elektromotorji se v grobem delijo na:
motorje na enosmerni tok (DC)
motorje na izmenični tok (AC)
Motorji na enosmerni tok
Motorji na enosmerni tok so namenjeni priključitvi na vir enosmerne napetosti.Ta vrsta motorjev se je pojavila že v 19. stoletju in se pojavlja še danes.
Glavni sestavni deli takih motorjev so:
stator (nepomični del motorja)
rotor (vrteči se del)
komutator, ki je del rotorja in predstavlja mehanski usmernik.
Ščetke oz. krtačke, ki se dotokajo komutatorja in služijo prevajanju toka.
Enosmerni motorji s komutatorjem so bili do pojava motorjev na izmenični tok edina vrsta elektromotorjev. Ravno tako so se dolgo časa uporabljali za realizacijo reguliranih električnih pogonov, saj je možno vrtilni moment in vrtilno hitrost enostavno spreminjati s spreminjanjem rotorskega in statorskega toka. Problem takih motorjev sta kompliciranost izvedbe in občutljivost zaradi komutatorja in ščetk. Zaradi iskrenja, ki izvira iz ščetk in komutatorja, taki motorji niso najbolj primerni za okolja z eksplozivno atmosfero.
Obstajajo tudi brezkrtačni (brushless) motorji, kjer ni komutatorja in z njim povezanih težav. Zasnova takega motorja je praktično enaka kot pri sinhronskih motorjih na izmenični tok. Stator ima več faz (vsaj 3), rotor pa je izdelan iz trajnega magneta. Za komutacijo tu namesto komutatorja skrbi elektronika, ki s pomočjo informacije o položaju rotorja, dobljene iz ene ali več Hallovih sond preklaplja napajanje statorskih faz tako, da nastane vrtilno magnetno polje.
Taki motorji so robustni in se precej uporabljajo za motorje zelo majhnih moči (npr. za pogon majhnih ventilatorjev v osebnih računalnikih).
Motorji na izmenični tok
Motorji na izmenični tok so namenjeni priključitvi na vir izmenične napetosti. Ti motorji so se pojavili po odkritju vrtilnega magnetnega polja (Nikola Tesla, 1882) in danes predstavljajo pomemben delež električnih motorjev.
Motorji na izmenični tok imaja dva glavna sestavna dela: stator in rotor. Na stator je nameščeno večfazno (navadno trifazno) navitje. Zaradi krajevnega premika faznih navitij in faznega premika faznih napetosti nastane vrtilno magnetno polje, katerega amplituda je konstantna. Slednji ustvarja elektromagnetni navor, ki vrti rotor. Vrtilno hitrost teh motorjev pogojuje električno omrežje, na katerega so priključeni.
Motorji na izmenični tok se delijo glede na vrtilno hitrost rotorja:
Sinhronski motorji - rotor se vrti z enako vrtilno hitrostjo, kot vrtilno magnetno polje. Rotor je zasnovan kot večpolni elektromagnet, napajan z enosmernim tokom ali pa trajni magnet (za manjše motorje).
Sinhronski motorji imajo zaradi svojih lastnosti od obremenitve praktično neodvisno vrtilno hitrost (trda karakteristika) in se uporabljajo za aplikacije, kjer je zahtevana konstantna hitrost vrtenja (npr. navijalni stroji, močno obremenjeni pogoni, časovni mehanizmi, itd). Tak motor sam ne more steči, zato je za zagon potreben zunanji pogon, ki ga pred vključitvijo na električno omrežje zavrti do sinhronske hitrosti, ki jo narekuje omrežje. Če je tak motor mehansko preobremenjen, pade iz sinhronizma in se ustavi. Preobremenljivost takih motorjev je do 2-kratne nazivne obremenitve (kratkotrajno).
Na enak način kot sinhronski motorji so zasnovani tudi sinhronski generatorji, ki so danes najpogostejša oblika generatorjev v (predvsem večjih) elektrarnah.
Asinhronski motorji - rotor se vrti nekoliko počasneje kot vrtilno magnetno polje. Rotor je lahko izveden s trifaznim navitjem in drsnimi obroči, kar omogoča tudi težje zagone z uporabo dodatnih uporov v rotorskem tokokrogu, ki se tekom zagona zmanjšujejo (ročno ali avtomatsko z vrtilno hitrostjo). Lahko pa je rotor izdelan v obliki kratkostične kletke, ki jo sestavlja večje število medsebojno povezanih palic iz bakra ali aluminija. Slednja izvedba rotorja je preprostejša in bolj robustna, zato se najpogosteje uporablja.
Asinhronski motorji so danes uporabljeni za večino električnih pogonov. Pri njih vrtilna hitrost rotorja pada z obremenitvijo (mehka karakteristika). Razlika med vrtilno hitrostjo rotorja in vrtilno hitrostjo magnetnega polja se imenuje slip in se po navadi izraža v procentih. Vrednost slipa pri motorskem načinu obratovanja je med 0 (razbremenjen motor) in 1 (zavrt rotor), pri nazivni obremenitvi pa znese nekaj odstotkov.
Ti motorji so zmožni kratkotrajno prenesti velike preobremenitve (cca. 3-krat večje od nazivne mehanske obremenitve, posebne izvedbe tudi nekoliko več).
Univerzalni motorji so po zasnovi enaki kot enosmerni motorji. Značilnost teh motorjev je visoka vrtilna hitrost (nekaj tisoč ali celo nekaj 10000 vrtljajev v minuti), ki ni pogojena s frekvenco omrežne napetosti. Ravno zato ti motorji pri majhnih dimenzijah in masi lahko dosežejo veliko moč in se precej uporabljajo za pogon manjših strojev (kotne brusilke, vrtalni stroji, sesalniki za prah,...).
se opravicujem za zamudo .
torek, 13. september 2011
kr take
grem dol do bratranca im vidm sosedove kraqve uzun cist use u pm... zle 30 min pavze pol pa nazaj teleta lovit fak no od kar mam ta blog se mi skos neki bednga dogaja
ponedeljek, 12. september 2011
koncn doma
po soli sm sov z domnom alcom pa lukanom pred askrcovo tm smo mal svetl pol pa sli pes na preserca domn pa alc sta sla na vlak js pa lukan pa drot roski tam sva srecala mojega starega znanca ki je na stojnicah prodajov slovenske obleke zastave in se veliko stvari dav nama jue ene ful velke nalepke in sva sla naprej hudila sva tm nek po enih ulcah in evo naju na roski on je su u dom juznat js pa kr nekam tja uzat u 3 pm... u en merkator pridem nazaj in ga cakam da poje do konca pol sva sedela tm na eni klopci ene 30 min pa se ena picka pa od lukana feend nakar je ura pol sterih in jes grem pisat test na rosko (ze spet) valda tko k skos do zdj fuknem zarat enga pofukanga polcaja in pol sm prsu dam pa ze gas v rovte pred tem sm se zasvasu tacko pa bremzo na sterko. pol sm biv ene 3 ure pr bratrancu pa mal smo se vozil k je bla lih fajn mastna cesta in evo me zle doma na kompu k pisem ta pru blog al druk sam un je kr en
nedelja, 11. september 2011
Naročite se na:
Objave (Atom)