nedelja, 25. september 2011
bob dylan - forever young
pesm govori kako bi on vedno ostal mlad (kar lahko izberemo ze iz naslova komada) in da bi se mu uresnicila zelja
petek, 23. september 2011
magnetna sila
MAGNETNA SILA
Magnetno silo imenujemo silo, s katero deluje magnetno polje na vodnik, po katerem teče električni tok.
Na vodnik dolžine l, po katerem teče tok I deluje v homogenem magnetnem polju z gostoto B sila:
F = Il x B
Sila je pravokotna na smer vodnika in na smer gostote magnetnega polja. Dolžini vodnika l smo pripisali vektorsko naravo tako,
da ima smer električnega toka, ki teče po vodniku. Magnetna sila na vodnik je odvisna od kota φ med smerjo magnetnega polja
in smerjo toka. Na magnetno silo vpliva le pravokotna komponenta smeri gostote magnetnega polja, Bsinφ.
Na posamičen električni naboj e, ki se giblje s hitrostjo v v magnetnem polju z gostoto B, pa deluje sila:
F = el x B
evo eno dobro stran k sm jo najdu na netu http://javor.pef.uni-lj.si/~or0708/Lausegger_Ziga/stran3.8.html
Magnetno silo imenujemo silo, s katero deluje magnetno polje na vodnik, po katerem teče električni tok.
Na vodnik dolžine l, po katerem teče tok I deluje v homogenem magnetnem polju z gostoto B sila:
F = Il x B
Sila je pravokotna na smer vodnika in na smer gostote magnetnega polja. Dolžini vodnika l smo pripisali vektorsko naravo tako,
da ima smer električnega toka, ki teče po vodniku. Magnetna sila na vodnik je odvisna od kota φ med smerjo magnetnega polja
in smerjo toka. Na magnetno silo vpliva le pravokotna komponenta smeri gostote magnetnega polja, Bsinφ.
Na posamičen električni naboj e, ki se giblje s hitrostjo v v magnetnem polju z gostoto B, pa deluje sila:
F = el x B
evo eno dobro stran k sm jo najdu na netu http://javor.pef.uni-lj.si/~or0708/Lausegger_Ziga/stran3.8.html
ponedeljek, 19. september 2011
magnetizm
Elektro magnetizem je ena od štirih temelnih interakcij v naravi.Ostali trije so močno interakcijski ,šibko interakciski in gravitacija.Elektromagnetno je sila, ki povzroča interakcijo med električno nabitih delcev , področjih ,na katerih se to zgodi se imenuje elektro magnetno polje.
Elektro magnetizem je odgovoren za praktično vse pojave s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, z izjemo gravitacije. Redno vprašanje ima svojo obliko zaradi medmulekolskih sil med posameznimi molekulami v snovi.Elektro magnetna je tudi sila , ki ima elektrone in protone skupaj znotraj atomov, ki so gradniki mulekul.Ta ureja proces v kemiji, ki ishaja iz inetrakcije med elektroni in znotraj med elektroni.
Elektro magnetizem je odgovoren za praktično vse pojave s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, z izjemo gravitacije. Redno vprašanje ima svojo obliko zaradi medmulekolskih sil med posameznimi molekulami v snovi.Elektro magnetna je tudi sila , ki ima elektrone in protone skupaj znotraj atomov, ki so gradniki mulekul.Ta ureja proces v kemiji, ki ishaja iz inetrakcije med elektroni in znotraj med elektroni.
sreda, 14. september 2011
el motor
Elektromotor
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Različni elektromotorji
Eléktromotór je stroj, ki z električno energijo proizvaja mehansko. Uporablja se za pogon različnih strojev, vlakov, tramvajev in naprav. Njegovo gibanje povzročajo magnetna polja.
Faraday je leta 1821 pokazal načelo pretvorbe električne energije v mehansko s pomočjo elektromagnetnih polj.
Elektromotorji se v grobem delijo na:
motorje na enosmerni tok (DC)
motorje na izmenični tok (AC)
Motorji na enosmerni tok
Motorji na enosmerni tok so namenjeni priključitvi na vir enosmerne napetosti.Ta vrsta motorjev se je pojavila že v 19. stoletju in se pojavlja še danes.
Glavni sestavni deli takih motorjev so:
stator (nepomični del motorja)
rotor (vrteči se del)
komutator, ki je del rotorja in predstavlja mehanski usmernik.
Ščetke oz. krtačke, ki se dotokajo komutatorja in služijo prevajanju toka.
Enosmerni motorji s komutatorjem so bili do pojava motorjev na izmenični tok edina vrsta elektromotorjev. Ravno tako so se dolgo časa uporabljali za realizacijo reguliranih električnih pogonov, saj je možno vrtilni moment in vrtilno hitrost enostavno spreminjati s spreminjanjem rotorskega in statorskega toka. Problem takih motorjev sta kompliciranost izvedbe in občutljivost zaradi komutatorja in ščetk. Zaradi iskrenja, ki izvira iz ščetk in komutatorja, taki motorji niso najbolj primerni za okolja z eksplozivno atmosfero.
Obstajajo tudi brezkrtačni (brushless) motorji, kjer ni komutatorja in z njim povezanih težav. Zasnova takega motorja je praktično enaka kot pri sinhronskih motorjih na izmenični tok. Stator ima več faz (vsaj 3), rotor pa je izdelan iz trajnega magneta. Za komutacijo tu namesto komutatorja skrbi elektronika, ki s pomočjo informacije o položaju rotorja, dobljene iz ene ali več Hallovih sond preklaplja napajanje statorskih faz tako, da nastane vrtilno magnetno polje.
Taki motorji so robustni in se precej uporabljajo za motorje zelo majhnih moči (npr. za pogon majhnih ventilatorjev v osebnih računalnikih).
Motorji na izmenični tok
Motorji na izmenični tok so namenjeni priključitvi na vir izmenične napetosti. Ti motorji so se pojavili po odkritju vrtilnega magnetnega polja (Nikola Tesla, 1882) in danes predstavljajo pomemben delež električnih motorjev.
Motorji na izmenični tok imaja dva glavna sestavna dela: stator in rotor. Na stator je nameščeno večfazno (navadno trifazno) navitje. Zaradi krajevnega premika faznih navitij in faznega premika faznih napetosti nastane vrtilno magnetno polje, katerega amplituda je konstantna. Slednji ustvarja elektromagnetni navor, ki vrti rotor. Vrtilno hitrost teh motorjev pogojuje električno omrežje, na katerega so priključeni.
Motorji na izmenični tok se delijo glede na vrtilno hitrost rotorja:
Sinhronski motorji - rotor se vrti z enako vrtilno hitrostjo, kot vrtilno magnetno polje. Rotor je zasnovan kot večpolni elektromagnet, napajan z enosmernim tokom ali pa trajni magnet (za manjše motorje).
Sinhronski motorji imajo zaradi svojih lastnosti od obremenitve praktično neodvisno vrtilno hitrost (trda karakteristika) in se uporabljajo za aplikacije, kjer je zahtevana konstantna hitrost vrtenja (npr. navijalni stroji, močno obremenjeni pogoni, časovni mehanizmi, itd). Tak motor sam ne more steči, zato je za zagon potreben zunanji pogon, ki ga pred vključitvijo na električno omrežje zavrti do sinhronske hitrosti, ki jo narekuje omrežje. Če je tak motor mehansko preobremenjen, pade iz sinhronizma in se ustavi. Preobremenljivost takih motorjev je do 2-kratne nazivne obremenitve (kratkotrajno).
Na enak način kot sinhronski motorji so zasnovani tudi sinhronski generatorji, ki so danes najpogostejša oblika generatorjev v (predvsem večjih) elektrarnah.
Asinhronski motorji - rotor se vrti nekoliko počasneje kot vrtilno magnetno polje. Rotor je lahko izveden s trifaznim navitjem in drsnimi obroči, kar omogoča tudi težje zagone z uporabo dodatnih uporov v rotorskem tokokrogu, ki se tekom zagona zmanjšujejo (ročno ali avtomatsko z vrtilno hitrostjo). Lahko pa je rotor izdelan v obliki kratkostične kletke, ki jo sestavlja večje število medsebojno povezanih palic iz bakra ali aluminija. Slednja izvedba rotorja je preprostejša in bolj robustna, zato se najpogosteje uporablja.
Asinhronski motorji so danes uporabljeni za večino električnih pogonov. Pri njih vrtilna hitrost rotorja pada z obremenitvijo (mehka karakteristika). Razlika med vrtilno hitrostjo rotorja in vrtilno hitrostjo magnetnega polja se imenuje slip in se po navadi izraža v procentih. Vrednost slipa pri motorskem načinu obratovanja je med 0 (razbremenjen motor) in 1 (zavrt rotor), pri nazivni obremenitvi pa znese nekaj odstotkov.
Ti motorji so zmožni kratkotrajno prenesti velike preobremenitve (cca. 3-krat večje od nazivne mehanske obremenitve, posebne izvedbe tudi nekoliko več).
Univerzalni motorji so po zasnovi enaki kot enosmerni motorji. Značilnost teh motorjev je visoka vrtilna hitrost (nekaj tisoč ali celo nekaj 10000 vrtljajev v minuti), ki ni pogojena s frekvenco omrežne napetosti. Ravno zato ti motorji pri majhnih dimenzijah in masi lahko dosežejo veliko moč in se precej uporabljajo za pogon manjših strojev (kotne brusilke, vrtalni stroji, sesalniki za prah,...).
se opravicujem za zamudo .
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Različni elektromotorji
Eléktromotór je stroj, ki z električno energijo proizvaja mehansko. Uporablja se za pogon različnih strojev, vlakov, tramvajev in naprav. Njegovo gibanje povzročajo magnetna polja.
Faraday je leta 1821 pokazal načelo pretvorbe električne energije v mehansko s pomočjo elektromagnetnih polj.
Elektromotorji se v grobem delijo na:
motorje na enosmerni tok (DC)
motorje na izmenični tok (AC)
Motorji na enosmerni tok
Motorji na enosmerni tok so namenjeni priključitvi na vir enosmerne napetosti.Ta vrsta motorjev se je pojavila že v 19. stoletju in se pojavlja še danes.
Glavni sestavni deli takih motorjev so:
stator (nepomični del motorja)
rotor (vrteči se del)
komutator, ki je del rotorja in predstavlja mehanski usmernik.
Ščetke oz. krtačke, ki se dotokajo komutatorja in služijo prevajanju toka.
Enosmerni motorji s komutatorjem so bili do pojava motorjev na izmenični tok edina vrsta elektromotorjev. Ravno tako so se dolgo časa uporabljali za realizacijo reguliranih električnih pogonov, saj je možno vrtilni moment in vrtilno hitrost enostavno spreminjati s spreminjanjem rotorskega in statorskega toka. Problem takih motorjev sta kompliciranost izvedbe in občutljivost zaradi komutatorja in ščetk. Zaradi iskrenja, ki izvira iz ščetk in komutatorja, taki motorji niso najbolj primerni za okolja z eksplozivno atmosfero.
Obstajajo tudi brezkrtačni (brushless) motorji, kjer ni komutatorja in z njim povezanih težav. Zasnova takega motorja je praktično enaka kot pri sinhronskih motorjih na izmenični tok. Stator ima več faz (vsaj 3), rotor pa je izdelan iz trajnega magneta. Za komutacijo tu namesto komutatorja skrbi elektronika, ki s pomočjo informacije o položaju rotorja, dobljene iz ene ali več Hallovih sond preklaplja napajanje statorskih faz tako, da nastane vrtilno magnetno polje.
Taki motorji so robustni in se precej uporabljajo za motorje zelo majhnih moči (npr. za pogon majhnih ventilatorjev v osebnih računalnikih).
Motorji na izmenični tok
Motorji na izmenični tok so namenjeni priključitvi na vir izmenične napetosti. Ti motorji so se pojavili po odkritju vrtilnega magnetnega polja (Nikola Tesla, 1882) in danes predstavljajo pomemben delež električnih motorjev.
Motorji na izmenični tok imaja dva glavna sestavna dela: stator in rotor. Na stator je nameščeno večfazno (navadno trifazno) navitje. Zaradi krajevnega premika faznih navitij in faznega premika faznih napetosti nastane vrtilno magnetno polje, katerega amplituda je konstantna. Slednji ustvarja elektromagnetni navor, ki vrti rotor. Vrtilno hitrost teh motorjev pogojuje električno omrežje, na katerega so priključeni.
Motorji na izmenični tok se delijo glede na vrtilno hitrost rotorja:
Sinhronski motorji - rotor se vrti z enako vrtilno hitrostjo, kot vrtilno magnetno polje. Rotor je zasnovan kot večpolni elektromagnet, napajan z enosmernim tokom ali pa trajni magnet (za manjše motorje).
Sinhronski motorji imajo zaradi svojih lastnosti od obremenitve praktično neodvisno vrtilno hitrost (trda karakteristika) in se uporabljajo za aplikacije, kjer je zahtevana konstantna hitrost vrtenja (npr. navijalni stroji, močno obremenjeni pogoni, časovni mehanizmi, itd). Tak motor sam ne more steči, zato je za zagon potreben zunanji pogon, ki ga pred vključitvijo na električno omrežje zavrti do sinhronske hitrosti, ki jo narekuje omrežje. Če je tak motor mehansko preobremenjen, pade iz sinhronizma in se ustavi. Preobremenljivost takih motorjev je do 2-kratne nazivne obremenitve (kratkotrajno).
Na enak način kot sinhronski motorji so zasnovani tudi sinhronski generatorji, ki so danes najpogostejša oblika generatorjev v (predvsem večjih) elektrarnah.
Asinhronski motorji - rotor se vrti nekoliko počasneje kot vrtilno magnetno polje. Rotor je lahko izveden s trifaznim navitjem in drsnimi obroči, kar omogoča tudi težje zagone z uporabo dodatnih uporov v rotorskem tokokrogu, ki se tekom zagona zmanjšujejo (ročno ali avtomatsko z vrtilno hitrostjo). Lahko pa je rotor izdelan v obliki kratkostične kletke, ki jo sestavlja večje število medsebojno povezanih palic iz bakra ali aluminija. Slednja izvedba rotorja je preprostejša in bolj robustna, zato se najpogosteje uporablja.
Asinhronski motorji so danes uporabljeni za večino električnih pogonov. Pri njih vrtilna hitrost rotorja pada z obremenitvijo (mehka karakteristika). Razlika med vrtilno hitrostjo rotorja in vrtilno hitrostjo magnetnega polja se imenuje slip in se po navadi izraža v procentih. Vrednost slipa pri motorskem načinu obratovanja je med 0 (razbremenjen motor) in 1 (zavrt rotor), pri nazivni obremenitvi pa znese nekaj odstotkov.
Ti motorji so zmožni kratkotrajno prenesti velike preobremenitve (cca. 3-krat večje od nazivne mehanske obremenitve, posebne izvedbe tudi nekoliko več).
Univerzalni motorji so po zasnovi enaki kot enosmerni motorji. Značilnost teh motorjev je visoka vrtilna hitrost (nekaj tisoč ali celo nekaj 10000 vrtljajev v minuti), ki ni pogojena s frekvenco omrežne napetosti. Ravno zato ti motorji pri majhnih dimenzijah in masi lahko dosežejo veliko moč in se precej uporabljajo za pogon manjših strojev (kotne brusilke, vrtalni stroji, sesalniki za prah,...).
se opravicujem za zamudo .
torek, 13. september 2011
kr take
grem dol do bratranca im vidm sosedove kraqve uzun cist use u pm... zle 30 min pavze pol pa nazaj teleta lovit fak no od kar mam ta blog se mi skos neki bednga dogaja
ponedeljek, 12. september 2011
koncn doma
po soli sm sov z domnom alcom pa lukanom pred askrcovo tm smo mal svetl pol pa sli pes na preserca domn pa alc sta sla na vlak js pa lukan pa drot roski tam sva srecala mojega starega znanca ki je na stojnicah prodajov slovenske obleke zastave in se veliko stvari dav nama jue ene ful velke nalepke in sva sla naprej hudila sva tm nek po enih ulcah in evo naju na roski on je su u dom juznat js pa kr nekam tja uzat u 3 pm... u en merkator pridem nazaj in ga cakam da poje do konca pol sva sedela tm na eni klopci ene 30 min pa se ena picka pa od lukana feend nakar je ura pol sterih in jes grem pisat test na rosko (ze spet) valda tko k skos do zdj fuknem zarat enga pofukanga polcaja in pol sm prsu dam pa ze gas v rovte pred tem sm se zasvasu tacko pa bremzo na sterko. pol sm biv ene 3 ure pr bratrancu pa mal smo se vozil k je bla lih fajn mastna cesta in evo me zle doma na kompu k pisem ta pru blog al druk sam un je kr en
nedelja, 11. september 2011
Naročite se na:
Objave (Atom)